Poustvarjanje na temo korona

Kako so z Zemlje izginili virusi

Učenci, 4.a

Boj s Korono

Obuti maček je hodil po svetu. Enkrat, ko je že rabil nove škornje, je naletel na deželo, kjer je bilo vse zaprto.

Obutemu Mačku ni bilo jasno zakaj. Šel je do čevljarja in ga je povprašal o tem. Čevljar mu je povedal, da je prišel nov korona virus. Pogledat je šel še v sosednjo deželo, kjer je bilo tudi vse zaprto. Tudi tu se je najprej odpravil do čevljarja. Ta mu je povedal isto, le da je še dodal, da ima korona skrivno hišo v gozdu. Rekel si je, da bo moral pogledati tja. V gozdu srečal starko, ki mu je rekla, da mu lahko sešije nove škornje. V zameno ji je moral nasekati drva. A ker jih je nasekal res veliko, mu je starka izročila še star zemljevid. Ogledal si ga je in našel staro, dobro skrito hišo. Sklenil je da gre tja. Ko je vstopil je  ugotovil, da korone ni tam. Našel je stare zapiske in prebral, da korono ubije smeh. Sprehodil se je po deželi, a srečal ni nikogar. Ko skozi okno neke hiše je videl fantka ga je vprašal, zakaj ni zunaj nikogar. Ta mu je komaj slišno odgovoril, da zunaj hodi korona. Obuti maček jo je poiskal. Ko jo je našel, ji  je zakričal: Poglej me!

Korona je pogledala in takrat je Obuti maček začel delati akrobacije in se pri tem pačil. Korona je najprej gledala grozeče, nato pa so se usta raztegnila v nasmeh. Počila od smeha. Vsi so se spet začeli družiti in se zahvalili Obutemu mačku.

Oskar Tiberius,  4.b

Boj s Korono

Nekoč, ne tako dolgo nazaj se je razvil virus po imenu Korona. Počasi se je prenašal iz roada v rod. Skoraj vsi, ki so se ga nalezli, so zelo hudo zboleli ali umrli. V državah širom po svetu so poskušali vse mogoče, da virus ne bi prišel do njih. A virus je vedno našel pot mimo vseh ukrepov. Ko je bil že skoraj povsod, so se vlade začele dogovarjati kakšne ukrepe bi še lahko uporabile, da bi virus ustavili. A kljub dodatnim omejitvam se je virus vseeno  širil in prenašal naprej in zbolelo je še veliko ljudi. A vendar, Koroni ni uspelo priti v vse dežele sveta.

Nekega dne se je iz dežele Mačjesrčne, kjer Korone ni bilo, v naši deželi pojavil Obuti maček. Mačjesrčneži so vedeli za smrtonosni virus in so se tako dobro pazili, da ga niso dobili. V njihovo deželo ni smel priti prav nihče iz drugih držav sveta. Tudi Obuti maček je slišal, kako je ta virus hud in nagajiv, ter spreten in koliko ljudi je že pobil. Zato je sklenil, da bo ljudem pomagal. Ko je prišel v našo deželo, se je tihotapil po mestih in ugotavljal, koliko ljudje sploh upoštevajo ukrepe. Na svoje začudenje je ugotovil, da skoraj nič. Zato se je vrnil nazaj v svojo deželo in prebral, kaj si je zapisal, ko je potoval in raziskoval. Razmišljal je in razmišljal, a nikakor ni razumel, zakaj ljudje ne upoštevajo ukrepov. Na koncu pa je pomislil, da se Korone mogoče ne bojijo, ker jih še ni napadla. Vseeno jim je želel pomagati. Zato je sklenil, da bo dodatno poostril ukrepe in na ulice postavil policaje, ki bodo pregledovali ali ljudje upoštevajo ukrepe.

Tako so delali dokler ni nekdo izumil cepiva proti Koroni. Vsi ljudje so se čez noč nehali držati ukrepov in šole so se ponovno odprle. Ljudje so mislili, da so rešeni. Začeli so se cepiti in vse je šlo na bolje. A zelo kmalu je virus mutiral in postal neobčutljiv na cepivo. Sledili so številni novi izbruhi in tokrat je zbolelo še več ljudi, tudi v deželi Mačjesrčni. Vlada dežele Obutega mačka ni več vedela kaj storiti, saj je hudo zbolel tudi predsednik.

Obuti maček je ponudil svojo pomoč. Vlada je bila nad njegovimi idejami zelo navdušena in ga imenovala za predsednika dežele Mačjesrčne. Takoj je spet zaostril ukrepe. Poleg tega je sklenil, da se tisto noč odpravi iskat Korono in ugotovi, kako se razmnožuje. Pod okriljem noči se je potikal po mestu in iskal virus. Ko je zlezel že na tisočo streho, ki je imela majhno okence, je v temni sobici zagledal nagnusno zver s seski in zraven nje človeka, ki se je zelo bal Korone. Obuti maček je videl, kako se je Korona s svojimi seski pritrdila na človeka, ki je kmalu za tem začel hudo kašljati. Tako je Obuti maček ugotovil, da Korona potrebuje svoje seske, da lahko nekoga okuži in se v njem razmnožuje. Ostal je na strehi dokler ni Korona odšla. Takrat se je odpravil za njo in ji sledil do doma. Ko je zaspala je neslišno odprl okno in se splazil do postelje. Hitro je s svojimi kremplji Koroni porezal vse njene seske in Korona je naslednji dan čudežno izginila.

Tako so se ljudje spet lahko zabavali in se družili. Šole so se ponovno odprle. Korona je za vedno izginila in nikoli več je niso videli. Vse vlade sveta so se zahvalile Obutemu mačku, ker je rešil usodo planeta Zemlje.                                                                                            

Nuša, 4.b

Šola na daljavo

Šola na daljavo je prav bedna stvar,
kakor hitro se da, zamenjal bi jo kar.
Navadno se mi ob osmih že v šolo mudi,
zdaj pa ob desetih zbujam sestro, ki še gladko spi.
 
Dobra stvar šole na daljavo je,
da kar iz postelje skočim na zoom
ter si zbistrim um.

                                  Tjaš Svitlica, 8.b

Boj proti covidu-19

V Velenju, na osnovni šoli Livada, je bilo vse lepo. Vsi so se pridno učili, učenci so se igrali, brali, se pogovarjali, prav zares je bilo lepo.

Nekega dne se je vse spremenilo, napovedali so hitro širjenje virusa Covid-19. Učiteljice so se prestrašile in morale ukrepati. Zaprle so šolo. Učenci so postali žalostni, ker se ne bodo več videli. Minevali so meseci in učenci so se morali šolati od doma, s sošolci in učiteljico so se srečevali preko Zoom-a in Teams-a. Vse so delali teden za tednom. 5. b-jevcu, Kiaru Haliloviću, se je porodila zamisel. Sklical je vse 5. razrede. Vsi so se zbrali pred šolo, v hiški za 5. razred. Kiar jim je razložil, da se lahko vrnejo v šolo. Vsi so se spraševali, kako naj to storijo. Kiar je zakričal in rekel, da se morajo spopasti s Covidom-19. Vsi so se strinjali. Ko so zbrali opremo za boj, so se zbrali na Titovem trgu. Imeli so razkužila, milo, vodo, zaščitne maske in zaščitne rokavice. To dvoje so si nadeli in vzeli orožje. To je bila operacija: Uničimo Covid-19. Nenadoma so zagledali velik virus, ki je bil kralj. Izpljunil je vojsko virusov. Planili so v akcijo, streljali so vodo, brizgali razkužilo in drgnili milo. Tako so uničevali virus za virusom. Kralju je kmalu zmanjkalo virusov, ker je vse porabil za bolezni. Začel je napadati sam. 5. razredi so ga streljali, a neuspešno. Skoraj jim je zmanjkalo orožja. Tako so se odločili, da vso orožje združijo in ustvarijo RAZMILVODO. Ko so kralja ustrelili z RAZMILVODO, je kralj postal le že luža. To je ustvarilo sunek, da so se ustanove odprle in ljudje so ozdraveli.

V šoli so 5. razrede razglasili za junake. Kiara, ki je idejo predstavil, so razglasili za vodjo junakov šole.

Kiar Halilović

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja