Prešernovi vajenci

Pri pouku slovenščine smo spoznavali našega največjega pesnika, Franceta Prešerna, in njegova dela. Po njegovem zgledu smo poustvarjali tudi sami.

Urška

URŠKA
 
Ko  na trgu se dogaja,
prav vsak se rad zabava,
koncert, zabave in še ples,
to predstavlja Urški stres.
Vedno sama se drži,
saj k sebi nikogar ne pusti.
 
Vedno bolj kot čaka ga,
vidi, da se ji ne da,
sama si ga poiskati,
tistega, ki šel bi z njo lahko plesati,
zato še vedno tam stoji,
in prav grdo se drži.
 
Ko pripelje avto se,
Urški se pogled zastre,
vsa zardi za lica tri,
in se že nastavljati hiti,
saj prišel lep je res možak,
ki imel je dolg korak.
 
Drug ob drugem se vrtita,
da zgledata oba že zvita,
vsa polna je adrenalina,
pa pleše že kot balerina,
skače, vriska, se smeji,
že publika vsa onemi.
 
Soplesalec bolj hiti,
kot pol bila bi že v temi,
zapeljiv pogled ji daje,
da se videl bi še s Himalaje,
le urno na poskok,
jo žene kot otrok.
 
Še bolj poženeta kopita,
da slučajno se ne zamudita,
Urška že vsa drhti,
saj se ji že težko zdi,
rada bi se ustavila,
in nazaj odpravila.
 
Pa sta le prispela,
kjer še narava je okamenela,
skočila sta sem ter tja,
slišal se je le korak,
nihče videl ni ju več,
kot da ju je vzel ta mrak.

                                                                        Lana V., 8. a

Turjaška Rozamunda v stripu

Lana Đ., 8. a

Rozamundin dnevnik

(po odhodu Ostrovrharja na Turčine)

Dragi dnevnik,

oče je pripravil po videzu še eno nesmiselno gostijo snubačev. Ampak tokrat je prišel moj pravi junak … Ostrovrhar! O, ta lepota, ta pogum! Vem, da bo kmalu moj in ne od tiste Lejle, ki jo je omenjal neumni pevec… »cvet turjaška roža«, pa kaj še! Ko bo Ostrovhrar zagledal tisto Lejlo, me bo nemudoma pritekel prosit za roko, saj ni mogoče, da je lahko lepša od mene. Saj sem vendar najlepša tu naokoli! Nima šans proti meni.

(tisti večer)

Dragi dnevnik,

še vedno čakam Ostrovrharja. Saj ne misliš, da je mogoče, da je Lejla lepša od mene … Ah, kaj mi je, jaz sem najlepša, nič ne morejo glede tega! Verjetno so se samo ustavili za počitek in počivajo po dolgi poti. Prepričana sem, da bo Ostrovrhar do jutra nazaj.

(naslednji dopoldan)

Dragi dnevnik,

Ostrovrharja še ni nazaj. Počakala bom še do večera, še vedno se lahko vrne …

(trije dnevi po odhodu Ostrovrharja na Turčine)

Dragi dnevnik,

Ostrovrhar se ni vrnil … Izvedela sem, da sta se Ostrovrhar in Lejla poročila. Kakšna bedarija! Kako mi je lahko storil kaj takšnega!?! po tem, ko sem mu – neumnica jaz – zaupala?! Saj sem vedela, da je bilo predobro, da bi bilo res.

(dva tedna po odhodu Ostrovrharja na Turčine, v klošterju)

Dragi dnevnik,

to je zadnjič, da ti pišem. Postala sem čast ljubljanskih nun. Preveč sram me je bilo, da bi ostala na dvoru in še naprej dobivala te nesramne poglede ljudi, ko so izvedeli, kaj se je zgodilo. Ostala bom tukaj in živela svoje življenje, kakor bi ga morala že od začetka.

Rozamunda

Žana Š., 8.a

Moj prvi sonet

ŠOLA NA DALJAVO
 
Šola na daljavo,
tako dolgo se že vleče,
da nas  v srcu peče,
zato čas je za drugo prestavo.
 
Cele dneve držimo se za glavo,
saj poslušamo zvoke šumeče,
iz računalnika nesreče,
to nam ni v zabavo.
 
Šole so še kar zaprte,
ampak to nam ni v redu,
saj želimo videti prijatelje v istem razredu.
 
Vsi imamo računalnike odprte,
zdaj čas je, da se šola prebudi,
saj nam vanjo res se že mudi.
                                                       Anabel F., 8. b

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja